Na prizorišču snemanja pretenciozno "umetniške" grozljivke ekscentričnega nemškega režiserja se čedna hollywoodska igralka Mabel ne počuti najbolj lagodno. V filmu ima vlogo slepe ženske in zgodba nazorno prikazuje človeško iznakaženost. Med njenimi soigralci je celo nekaj pravih invalidov, med njimi tudi Rosenthal, živčni komik s hudo deformiranostjo obraza. Mabel težko sodeluje z njim, a ko se njuna lika pred kamero zbližata, se tudi oba igralca čustveno povežeta. Medtem ko se ustvarjalci filma trudijo s politično korektnostjo in začnejo krožiti nenavadne govorice o opuščeni bolnišnici, v kateri se odvija filmska zgodba, se meja med resničnostjo in namišljenim filmskim svetom vse bolj tanjša.