Štirje levi
Four Lions
, 2010., Velika Britanija, 95 min.
Štirje levi so smešna, napeta in iskriva komedija z veliko črnega humorja in posmehljivih nesmislov na račun modernega džihada. Zgodba prikaže mudžahide kot človeška bitja ter hkrati briljantno opiše človeška bitja kot po naravi absurdna in omejena. Brez pretiravanja lahko trdimo, da so Štirje levi za moderni obraz terorizma enako pomembni, kakor je bil film This Is Spinal Tap za težko metalni rock ali Dr. Strangelove za hladno vojno.
V nekem britanskem mestu štirje možje kujejo tajni načrt. Omar o odnosu sveta do muslimanov ne goji nobenega svetlega upanja več in je odločen, da bo postal vojak. Kolegu Waju se zdi to najbolj vznemirljiva zamisel sploh. Ni pomembno, da sploh ni globoka, saj Omar itak o vsem in vedno misli namesto njega. Omarju in vsem na planetu nasprotuje Barry, beli spreobrnjenec v islam. Zelo dobro se zaveda, da se je skupini pridružil zgolj zato, da bi kanaliziral svoj nihilizem – če bi seveda imel vsaj polovični intelekt domače gosi. Faisal je čudak, da mu ni enakega – zna izdelati bombo, ne more pa se razstreliti, prostovoljno, kakopak, ker je trenutno zbolel in jé časopisni papir. Namesto tega trenira vrane, da bi znale opasane z bombo na ukaz poleteti v izbrano okno. S takimi in podobnimi malenkostmi se torej mora ubadati Omar. Zadati morajo uničujoč udarec v svoji sredini, toda ali so sposobni prižgati vžigalico, ne da bi si zažgali roko?
Film nam spretno odpira pogled, da štiri mladeniče spoznamo onkraj blede podobe nedoumljivih tujcev. Prepreči nam nespametno reakcijo, da bi nanje preprosto pozabili ali da bi z zamahom roke izbrisali celotno kulturo, iz katere izhajajo. Štirje levi ni niti za ne proti religiji (katerikoli) in najboljše šale se rodijo iz njihovih konfliktov, izpadov in napak. Je v bistvu odgovor na našo splošno nesposobnost in nezmožnost, da bi sprejeli realnost in odmevna zdravica na misel, da je smeh v vsakem primeru boljši od ubijanja.