Dunaj, 2. marec 1998. Natascha Kampusch ima deset let, ko jo je na poti v šolo v beli kombi potisnil Wolfgang Priklopil, nezaposleni komunikacijski inženir. Ugrabitelj ni zahteval odkupnine, temveč je hotel imeti deklico. Priklopil je pod svojo hišo zgradil skrito sobo, v katero jo je zaprl. Dva krat tri metra velik prostor bo naslednjih osem let in pol Nataschina zaporniška celica: branje pravljic, priljubljeni piškoti in poljubi za lahko noč se bodo izmenjevali z nasiljem, ponižanjem in nenehnim stradanjem. Toda ta zapor ne bo zlomil Natasche, temveč jo bo le okrepil. Vsak dan, vsak dih je majhna zmaga in znak upora. Leta 2006 je Nataschi uspelo pobegniti, Wolfgang Priklopil pa je storil samomor.