Zaradi samopoškodbe je skupaj še s štirimi nesrečnimi soborci pristal pred vojaškim sodiščem. Doletela jih je nenavadna, a takrat običajna kazen: porinili naj bi jih na nikogaršnjo zemljo med francoskimi in nemškimi jarki, kar je pomenilo skoraj gotovo smrt. Čeprav je Mathilde na videz mirna in zasanjana, ima pogum v krvi. Že zgodaj se je morala bojevati. Zaznamovali sta jo smrt staršev in otroška paraliza, zaradi katere opazno šepa.
Mathilde se ne da: če bi bil njen Manech mrtev, bi ona to vedela. Strica prepriča, da se iz rodne Bretanje odpravita v Pariz, v vojaški arhiv, kjer iščeta sled za Manechom. Nemočna invalidka ne zbuja sumov sicer paranoične vojaške administracije. Spretno izmakne dokument, v katerem najde imena Manechovih soborcev. Z denarjem iz skromne zapuščine po starših najame detektiva. Tudi sama na veliko piše in telefonira. Da, že takrat so bile telefonske žice izredno dragocene – na bojišču in v civilnem življenju. Med drugimi izsledi tudi Elodie (igra jo Jodie Foster), ki ji razkrije, na kaj so bili pripravljeni vojaki, da bi ušli grozotam na prvi bojni črti. Ker sam ne more imeti otrok, njen mož »pooblasti« svojega najboljšega prijatelja, naj z njegovo ženo spočneta otroka. Šesti otrok (že prej jih je posvojil pet) bi mu omogočil vrnitev domov. Mathilde neomajeno rine naprej. Na koncu se zgodi čudež: Mathilde doseže svoj cilj. Čeprav razplet ni tak, kot si ga je predstavljala, je zanjo vseeno sanjski.