Sesuti Harry
DECONSTRUCTING HARRY
, 1997., ZDA, 92 min.
Malokateri ameriški filmar je tako produktiven in obenem kvaliteten kot Woody Allen (Annie Hall, Hannah in njeni sestri). S snemanjem skoraj enega filma na vsako leto doživlja nov vzpon v karieri, ob odličnih ocenah svojega izleta v trilerje, "Zaključnega udarca." Film mu je prinesel novo nominacijo za Oskarja v kategoriji najboljšega izvirnega scenarija, kar mu je zadnjič uspelo ravno s Sesutim Harryjem. Ta je izvrstna alegorija umetniškega ustvarjanja nad katerim neprestano leži Demoklejev meč kreativne blokade in eno od najboljših Allenovih del v zadnjih petnajstih letih.
Kolikor ima pisastelj Harry Block (W. Allen) uspeha s svojimi dobro branimi romani, toliko manj ga ima v odnosih z drugimi ljudmi. Zaradi njegove zadnje knjige ga nekdanja svakinja Lucy (J. Davis) dobesedno želi ubiti, ker je Harry znova opisal ljudi in dogajanje iz svoje okolice, v zgodbi pa jim je spremenil le imena. Ni pa edina, ki je besna nanj. Harry ima za seboj tri propadle zakone in dvakrat več psihoterapevtov, medtem, ko je njegova zveza z lepo Fay (E. Shue) neslavno propadla, ker se je ona odločila poročiti z njegim prijateljem Larryjem (B. Crystal). Vseeno ga tolaži, da ga njegova nekdanja fakulteta želi nagraditi, vendar se tudi to nenadoma zaplete. Larry potem ugrabi lastnega sina, na pot odpelje prostitutko Cookie (H. Hoodman), niti najboljši prijatelj Richard (B. Balaban) pa ni prepričan v njegovo psihično stabilnost. Ob vsem tem nesrečni pisatelj začenja izgubljati "fokus" in zapade v težko ustvarjalno blokado.
Woody Allen je film posnel posnel po uspehu z "Bullet Over Broadway" in "Mogočno Afrodito", v njem pa se je ponovno odločil za trojno vlogo režiserja, scenarista in glavnega igralca. W. Allen je prepričljivo odigral nevrotičnega pisatelja Harryja Blocka, katerega zasebno življenje je kaotično, ustvarjalni navdih pa v blokadi. Na ta način je se je poklonil svojemu priljubljenemu režiserju, švedskem velikanu Ingmaru Bergmanu in njegovi klasiki "Divje jagode" (1957).
Film navdušuje s skokovito pripovedjo z učinkovitimi "flashbacki" in montažo zaporednih kadrov, kar je vizualni ekvivalent splošnega meteža v glavi osrednjega junaka. Tudi glavne značilnosti tega Allenovega dela pa so brilijantni dialogi, neposrednejši kot ponavadi, ter pretanjeni humor skoraj antologijskih replik o ljubezni, zakonu, družini, religiji in tradiciji. Film je še en niz natančno začrtanih stranskih likov, ki jih kot ponavadi tolmačijo sama znana imena. Med njimi so K. Alley (Glej, kdo se oglaša!, Gostilna 'Na zdravje'), B. Balaban (Gosford Park, Capote), B. Crystal (Mestni kavboji, Ko je Harry srečal Sally), J. Davis (Pot v Indijo, Mužje in žene), M. Hemingway (Manhattan, Superman IV), A. Irving (Yentl, Crossing Delancy), J. Louis-Dreyfus (Očetovski dan, Seinfeld), T. Maguire (Hišna pravila, Spider-Man), D. Moore (Duh, Nemoralna ponudba), E. Shue (Viva Las Vegas, Nevidni človek) ter R. Williams (Dobri Will Hunting, Tatica v krilu) v mojstsko osmišljeni miniaturi človeka izven "fokusa". Ob nominaciji za Oskarja je bil nominiran tudi za Evropsko filmski nagrado, odprl pa je tudi Mednarodni festival filmske umetnosti v Benetkah leta 1997.