Posvet: Omejevanja lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in gozdovih ter odškodnine

Obseg zaščitenih območij v Sloveniji presega šestdeset odstotkov njene površine. Gre zlasti za gozdna in kmetijska zemljišča, kjer pogoji zelenega prehoda stopnjujejo omejevanje lastninskih pravic. Prizadeti kmetje in lastniki gozdov v zadnjih letih poročajo o vse večjem omejevanju opravljanja svoje dejavnosti vse do njene popolne prepovedi. Na gozdnih zemljiščih se okoljevarstveni ukrepi prek zavračanja odločb o sečnji in gradnji infrastrukture izvajajo že ves čas, medtem, ko na kmetijskih zemljiščih prehajajo iz prostovoljnih v obvezne. Ker gre za konkretne posege v lastnino, se postavlja vprašanje, ali je sistem uveljavljanja omejitev skladen z Ustavo. Po zadnjih ugotovitvah Ustavnega sodišča bi namreč morali biti prizadeti lastniki aktivno vključeni v postopek še pred sprejemom pravnega akta, s katerim se omeji razpolaganje z lastnino. Brez takšnega sodelovanja naj lastnik ne bi imel ustreznih možnosti, da bi zaščitil svoje interese, država pa ne more pridobiti nujnih informacij, da bi izpeljala skrbno tehtanje med javnim in zasebnim interesom. Prav tako brez sodelovanja prizadetih tudi nihče ne more procesno preveriti strokovnih podlag za omejevanje razpolaganja z lastnino. Varovanje narave in podnebne spremembe lahko upravičeno postavljajo javni interes pred zasebnega, vendar država ne more izvajati posegov v zasebno lastnino mimo Ustave in jo omejevati brez nadomestil.