Zdi se, da je Charles Dickens napisal to kratko zgodbo natanko zato, da bi jo nekoč prelili v film, tako zelo filmsko vizualna je. Poleg tega je ena največjih skozi čas potujočih zgodb, kar so jih kdaj napisali, in hotel sem po njej posneti film na način, o katerem sem prepričan, da si ga je zamislil pisatelj sam. Ebenezer Scrooge (JIM CARREY) začne božične praznike na svoj običajni skopuško zajedljivi način, z bevskanjem na svojega vdanega uradnika (GARY OLDMAN) in dobrovoljnega nečaka (COLIN FIRTH). Vsi na ulici so deležni njegove mrke in božiču nenaklonjene volje. Vsem nedvoumno pove, da nima nikakršnega namena praznovati in se veseliti praznikov; domov odide sam, kot vedno. Doma pa ga pričaka neljubo presenečenje. Predstavi se mu duh pokojnega partnerja Josepha Marleyja, ki v posmrtnem življenju trpi in plačuje za vse svoje življenjske grehe. Upa pa, da bo lahko pravočasno odprl oči Scroogeu in mu pomagal ubežati enaki usodi, preden bo prepozno. Pove mu, da ga bodo obiskali trije duhovi: duh božične preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Popeljejo ga na dih jemajoče potovanje, ki mu odpre oči. Scrooge se temu upira, toda mora odpreti srce vsem spoznanjem in popraviti svoja leta trajajoča zlobna dejanja, preden bo prepozno. Na čelu zvezdniške zasedbe igralcev je Jim Carrey, ki se v filmu pojavi v več vlogah. Ni edini, saj so njegovemu vzoru sledili tudi njegovi soigralci, med katerimi je več priznanih imen, od Garyja Oldmana do Boba Hoskinsa. Zgodba pa vestno sledi klasični noveli velikana angleške književnosti, Charlesa Dickensa. Pisatelj jo je prvič natisnil sam leta 1843. Takoj je postala uspešnica in sinonim za božični čas in njegov smisel ter priljubljeno, skorajda obvezno čtivo za več generacij ne le v rodni Angliji, temveč po vsem svetu. Je prva zgodba, ki dogajanje vodi kot potovanje skozi čas in je ena najbolj priljubljenih zgodb o duhovih sploh. V svojem bistvu pa govori o pokori in trdni volji, da se človek lahko spremeni na boljše. Jim Carrey razmišlja: »Vsak ima rad dobro zgodbo o duhovni preobrazbi. O nekom, ki ugleda luč, ki končno odkrije, kaj je zares pomembno v življenju. In ta je ena najlepših, kar so jih kdaj napisali.« - Duh božične preteklosti (Jim Carrey) se pojavi kot plapolajoč plamenček – Dickens ga je opisal kakor ''svetal, jasen curek svetlobe'' – in Scroogea pospremi na potovanje nazaj v čas, kjer obudita dogodke iz njegove preteklosti. Sam sebe vidi kot mladega fanta, vajenca v pisarni gospoda Fezziwiga (Bob Hoskins), kot življenja polnega mladeniča, ki klepeta s svojim sodelavcem, prav tako mladim uradnikom Dickom Wilkinsom (Cary Elwes), in kot zrelega moškega, zaljubljenega in zaročenega z Belle (Robin Wright Penn). Ti spomini naredijo na Scroogea globok vtis. - Duh božične sedanjosti (Carrey) – živahen velikan, zadelan v obleke – pride z namenom, da Scroogeu razkrije, kakšno je njegovo zdajšnje življenje v resnici. Povede ga v Cratchitov dom, kjer sprevidi, kako ubogo živi njegova družina in kako resno je bolan Cratchitov najmlajši sin Mali Tim (Gary Oldman). Duh Scroogeu omogoči, da je priča igri ugibanja, v kateri je njegovo mrko življenje osrednja točka zabave. - Zadnji in bržkone tudi najbolj neprijeten, je Duh božične prihodnosti (Carrey), fantom, ki ga ponese v prihodnost, kjer sta priča smrti neimenovanega moškega. Poslovneži razpravljajo o pokojnikovem bogastvu, Stari Joe (Bob Hoskins) in gospa Dilber (Fionnula Flannigan) se polastita njegove posteljnine in posteljnih zaves. Scrooge želi izvedeti mrtvečevo ime in je zgrožen, ko ugleda na nagrobnem kamnu napisano svoje ime. In zaželi si, da bi vendarle dobil še eno priložnost. Jim Carrey je v času filmskega festivala v Cannesu spregovoril o svojih čustvih, ko je igral kar več vlog hkrati v tem filmu in o brezčasni temi Dickensove novele. V toplem mediteranskem okolju so v reklamne namene prizorišče predstavitve filma posuli z več tonami umetnega snega, pripeljali kočijo iz Dickensovega časa in nasploh poskrbeli za ''pravo božično vzdušje''. Igralec je zatrdil, da je Scroogea zanimivo igrati, ker »ima vsak v sebi nekaj scroogovskega. Moj skriti notranji Scrooge vsak dan znova kaže svoje roge.'' Na vprašanje, zakaj je Dickensova novela, spisana pred 150 leti, v današnjem času še vedno tako priljubljena, je odgovoril: »Zamisel o pokori in spreobrnitvi je blizu vsem ljudem. Vsak se poistoveti z junakom, ki ni ljubljen in zaradi tega ni zmožen kazati in vračati ljubezni. Scrooge ujame utrinke svojega preteklega, sedanjega in bodočega življenja na domišljijski način z duhovi, toda koga ni nikoli preblisnila misel o tem, kaj je storil in kaj bo, če se ne bo spremenil? Kdo si še ni obljubil, da si mora spraviti življenje v red?« Vprašali so ga, ali je prebral zgodbo in videl katerega od filmov, posnetega po njej. Priznal je, da je bil uvod v njegovo spoznavanje Božične pesmi film iz leta 1951, v katerem je Scroogea igral izvrstni britanski igralec Alastair Sim. »Bil je tako zajedljiv in zagrenjen, da si čutil njegovo bolečino. To sem hotel svoji vlogi dati tudi jaz: trpkost, s katero življenje brez ljubezni zaznamuje človeka.« Kaj je bilo tisto, kar je prevladalo, da bi ponovna ekranizacija tega klasičnega dela po več kot 50 filmskih priredbah bila vredna ogleda? »Če je nekdo zmožen povedati zgodbo na način, kakršnega doslej še ni bilo, ko glavni junak dobesedno ''skoči'' iz platna in se jih skoraj dotakne, je to zagotovo nekaj izjemnega. Videl sem vse Zemeckisove filme, od Rogerja zajca do Polarnega vlaka, in vedel sem, da je s svojo umetniško žilico sposoben narediti nekaj izvirnega.« Carrey v filmu upodablja različne like različnih starosti… »Gre za približno osem različnih likov glavnega junaka, saj sem ga moral igrati pri sedmih letih vse do starosti, ko se mu življenje izteka. Vloge so bile velik izziv, če ne zaradi drugega, zaradi glasu, ki se z leti spreminja.« je kot izjemnega komika filmsko občinstvo spoznalo v priljubljeni komediji Ace Ventura. Sledil je filmski hit Maska in za njo Butec in Butec v duetu z Jeffom Danielsom. Domala vsak film, ki ga je doslej posnel Carrey, je privabil v kina ogromno število gledalcev, pa naj so bile to komedije za širši krog ali zahtevnejši filmi, med katere sodijo Trumanov show, Človek na Mesecu ali Večno sonce brezmadežnega uma. Nazadnje je z Ewanom McGregorjem posnel črno komedijo I Love You Phillip Morris, lani pa je igral v komediji Yes Man. Pot iskanega komika je začel na televiziji v oddajah NBC Duck Factory. Njegov prvi večji film za veliki ekran je bil Coppolov Peggy Sue Got Married. se spomnimo iz cenjenih filmov Drakula Francisa Forda Coppole, bil je Beethowen v Nesmrtno ljubljeni, videli smo ga v Petem elementu in Profesionalcu Luca Bessona, pa v Pravi stvari Tonyja Scotta, v izjemnem trilerju Romeo is Bleeding, v JFK-ju Oliverja Stona in številnih drugih. Preizkusil se je tudi v režiji in za svoj prvenec Nil By Mouth prejel več prestižnih nagrad. je bržkone eden največjih britanskih igralcev. Med njegove najopaznejše filme zagotovo sodijo drama Mona Lisa Neila Jordana, Kdo je potunkal Rogerja zajca, The Long Girl Friday, A Prayer For the Dying, The Inner Circle, Sovražnik pred vrati in še kakšen. Za vlogo v Moni Lisi je bil nominiran za oskarja, prejel pa je zlati globus, BAFTO in nagrado na festivalu v Cannesu ter številna priznanja filmskih kritikov. se je v filmske arhive zapisal z brezčasnimi filmi Forrest Gump, za katerega je prejel oskarja, zlati globus in nagrado Združenja ameriških režiserjev, pa Brodolom, Smrt ji lepo pristoji, Kdo je potunkal zajca Rogerja, Romancing the Stone in na začetku kariere izjemno priljubljen Nazaj v prihodnost, ki je zrasel v uspešno trilogijo. Za večino je napisal tudi scenarije in jih finančno podprl kot producent. Znan je tudi z malih ekranov po dolgometražnem dokumentarcu The Pursuit of Happiness, serijah Amazing Stories in Tales From the Crypt.