Zboristi

 V resnici gre za neukrotljive fante, ki jih brezčutni ravnatelj Rachin (François Berléand) neusmiljeno kaznuje. Bolj jih kaznuje, bolj so nemogoči. Pred ograjo naleti na malega Pépinota, ki čaka na očeta, ki ga ni od nikoder. Clémentov predhodnik, ki zapušča to bojno polje, mu pove, kdo je kriv za neslano potegavščino, zaradi katere je hišnik skoraj ob oko. Odkrije mu tudi, kdo sta dva najtrša oreha med fanti. Eden je Pierre Morhange (Jean-Baptiste Maunier), deček angelskega obraza in peklenske trme. Oborožen s temi informacijami, Clément prisili krivca, da prevzame odgovornost za svoje dejanje. Kako? Ne z zaporom, kar je sicer običajna kazen v internatu, ampak s tem, da se fant »prostovoljno« javi, da bo negoval starega hišnika. S tem si vzgojitelj pridobi točko med svojimi varovanci, a situacija je še vedno burna. Ko mu fantje brskajo po stvareh in odkrijejo neke partiture, mu kot blisk v glavo sine sijajna ideja: ustanovil bo zbor. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen. Presenečenje: težavni Morhange se izkaže za najbolj nadarjenega. Clément se zagleda v dečkovo mamo, samohranilko, ki jo sinovo vedenje spravlja v obup. Pri tem učitelj naleti na nepričakovano oviro: ravnatelja, ki je proti takim otročarijam. Nič hudega – fantje vadijo skoraj v ilegali, kar je zanje še dodaten mik. Uresniči se rek, da krogla in odlikovanja vedno doletijo napačnega: glas o zboru pride do šolske dobrotnice, ki ravnatelja predlaga za odlikovanje. Med njegovo odsotnostjo v internatu zagori. Ravnatelj takoj naprti krivdo Clémentu in ga odslovi. Fantje, za katere je mislil, da ga bodo mirno preboleli, mu priredijo veličastno slovo. Za učitelja je to najlepša nagrada.