Johnny Belinda
JOHNNY BELINDA
, 1948., ZDA, 98 min.
Izvrstna melodrama ameriškega režiserja romunskih korenin Jean Negulescoa (Humoreska, Hiša na poti, Kako se poročiti z milijonarjem, Trije kovenci v vodnjaku, Deček na delfinu), filmarja, ki je, čeprav vešč predvsem režije melodramskih povzetkov in trilerjev, znan postal predvsem po ekranizaciji gledališkega komada Elmerja Harrisa.
Otok Cape Breton v Novi Škotski konec 40-ih. Stanovalci majhnega ribarskega naselja so grobi in negostoljubni kot podnebje, ki vlada na otoku, med njimi pa s primitivizmom še posebej izstopa Locky McCormick (S. McNally). Ko na otok prispe zdravnik Robert Richardson (L. Ayres), njegovo pozornost hitro pritegne plaho in lepo gluhonemo dekle Belinda McDonald (J. Wyman), hči skromnega mlinarja in farmerja Blacka McDonalda (C. Bickfordi), ki jo poleg očeta vzdržuje tudi njegova nekoliko neljubezniva sestra Aggie (A. Moorehead). Potem, ko izve, da je Belinda gluhonema postala v otroštvu ter da ne zna niti pisati, se ji zdravnik odloči posvetiti ves svoj prosti čas. Med učenjem branja z ustnic in jezika gluhonemih, se postopoma zbliža z Belindo in pri tem ne sluti, da je na dekle na zabavi v McDonaldovem mlinu pogled vrgel ribič Locky. Istočasno je v Roberta na skrivaj zaljubljena Stella (J. Sterling), Lockyjevo dekle. Ko oče in Aggie za par dni odpotujeta iz mesta, opiti Locky neke noči vdre v mlin in posili Belindo ...
Film, ki je med 12 nominacijami za Oskarja dobil samo tisto za glavno žensko vlogo J. Wyman, je močna, kompleksna, večplastna, čustvena in ganljiva zgodba o spopadu ljubezni, plemenitosti, požrtvovalnosti in dobrote z ene, ter primitivizma, licemerstva in nasilja z druge strani. Ob izvrstnih nastopih z Oskarjem nagrajene J. Wyman in L. Ayresa velja izpostaviti tudi izvrstne stranske nastope C. Bickforda in A. Moorhead, ki sta bila oba nominirana za Oskarja za vlogi v tem filmu.