Osemdesetletni Octave se vrne domov na romunsko podeželje, da bi prodal družinsko hišo iz otroštva. Med sprehodom po posestvu staršev podoživlja vesele trenutke iz mladosti in uvidi odgovore na vprašanja, ki so metala senco na vse njegovo odraslo življenje: grobi odnosi s sorojenci, objestne otroške potegavščine, njegova prva ljubezen Ana, ki jo je zadnjič videl na železniški postaji med drugo svetovno vojno, služkinja, ki jo je opazoval skozi ključavnico, življenjske lekcije njegovega očeta glasbenika ter samomor njegove matere slikarke – s katerim se naposled sprijazni, ko pod večletnim prahom najde njene slike. Spomini, od najbolj bežnih in nepomembnih do tistih najtežjih – pozabljeni spomini se dvigajo iz preteklosti, kot bi napovedovali njegovo skorajšnjo smrt. Zdaj, ko se je soočil s preteklostjo, se lahko Octave pomirjen vrne nazaj v sedanjost in se začne veseliti prihodnosti, za katero je mislil, da je nima.