Biografija škotskega atleta Erica Liddella beleži čas po tistem, ko je na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 dobil dve kolajni za tek na 400 m ter 200 m. Liddell se je vrnil na Kitajsko, kjer se je rodil staršem misijonarjem, skromno se je izogibal slavi in delal kot učitelj v šoli. Leta 1937 so Japonci zavzeli Kitajsko in kmalu zatem je svet zajela nova velika vojna. Liddell in njegov prijatelj Xu Niu, iznajdljivi član uporniškega gibanja, sta se zavedala naraščajoče nevarnosti, zato je Liddell poslal svojo soprogo Florence in obe hčeri na varno v Kanado. S čutom za odgovornost in dolžnost zavezani Liddell je ostal na Kitajskem, da bi pomagal civilnim žrtvam vojne. Njega in mnoge druge tujce so Japonci zajeli kot vojne ujetnike ter jih poslali v eno od številnih delovnih taborišč, kjer so morali preživeti naslednji dve leti. Še pred japonsko vdajo je Liddell umrl zaradi možganskega tumorja – a njegovo sporočilo upanja je postalo nesmrtno. Duhovna zapuščina Erica Liddella traja še danes. Navdihujočo zgodbo o šampionu življenja je med drugim prikazala s štirimi oskarji nagrajena zgodovinska drama "Ognjene kočije" iz leta 1981.