V filmu Ingmarja Bergmana, ki ga je The New Yorker oklical za remek-delo, je Max Von Sydow Andreas, trdokožni, mrki osamljenec, ki se proti svoji volji zaplete s trojico svojih sosedov na otoku: opurtunisitčnim arhitektom, njegovo brezizrazno ženo in prekrasno vdovo Anno (Liv Ullmann), krepostnico, ki živi v iluziji. Postane Andreasova ljubimka, ker pa sta oba obremenjena s preteklostjo, v glavnem mučita drug drugega.
Čeprav vsi štirje želijo pobegniti pred umazanim svetom, odkrijejo, da nimajo kam, še posebej potem, ko jim neznanec začne ubijati živino na otoku. Ta nekdo bi lahko bil kdorkoli od njih ali pa kdo povsem tretji.