Na podeželju se po naključju srečata dve strti duši. Moški in ženska, nihče od njiju ni več rosno mlad, imata za seboj velika razočaranja. Drug drugega razumeta tudi brez odvečnih besed in si nudita vzajemno uteho v kratkem trenutku, ki ju pripelje skupaj. Filmi pripovedujejo zelo različne zgodbe o obupu, bolečini, zagrenjenosti in osamljenosti – avstrijska drama pa tlakuje povsem drugačno edinstveno pot. Ta vodi od opuščene mizarske delavnice in mimo zanemarjene hiše do pristanišča. Hitrost tega potovanja je umirjena in okolica je pusta. Steklenica žganja, šopek cvetočih gladijol, nekaj jabolk in krompirja, fotografija, kovček ter knjiga ruske poezije – to je vse, kar potrebuje minimalistična, vsega nepotrebnega okleščena pripoved.