V svojem filmskem prvencu se nekdanji kritik François Truffaut zgleduje po lastnem težavnem otroštvu. V zgodbi Jean-Pierre Léaud igra Antoina Doinela, nekakšen Truffautov najstniški drugi jaz. Doma nerazumljen in v šoli deležen trpinčenja s strani brezčutnega učitelja (Guy Decomble) se Antoine pogosto izogiba obeh krajev. Ko ga učitelj obtoži prepisovanja, ima vsega dovolj. Od očeta (Albert Remy) ukrade pisalni stroj, da bi se na begu od doma lahko preživljal s pisanjem. Besni oče pa Antoina prijavi policiji in zaprejo ga v pripor skupaj z okorelimi kriminalci. Psihiater v centru za mladoletne prestopnike skuša razvozlati vzrok za Antoinovo nesrečo in mladenič ga razkrije v razbitem nizu samogovorov.