Pomlad je potrkala na vrata in gozdna druščina se je prebudila iz zimskega spanca. A še preden so se uspeli pošteno prebuditi, jih je pretresel pogled na nekaj dolgega, visokega, zelenega. Okoli njihovega gozdička je zrasla živa meja. Kje bodo zdaj nabirali hrano za naslednjo zimo? Nedotaknjena in v živo mejo ujeta oaza je premajhna. Zviti rakun Rajko prestrašenim živalim takoj pojasni, da se za živo mejo skrivajo »vrata v udobno življenje«, saj tam živijo ljudje, ki živijo za to, da bi jedli, ostanke pa prijazno puščajo v srebrnih posodah, od koder jih gozdni prebivalci lahko odnesejo in zelo hitro naberejo zalogo, za katero so prej potrebovali polnih 270 dni. Ta matematika je slišati preprosta. Vendar je Rajko v enačbo pozabil vstaviti še nekaj neznank in spremenljivk, na primer histerično Gizelo Osterc in okrutnega deratizatorja. Zgodba filma je zamišljena kot uvod v zgodbe, ki so jih bralci lahko videli v stripih, v katerih sta Rajko in Vojc že dobra prijatelja. V filmu spoznamo, kako sta se sploh spoznala in spoprijateljila. Za živo mejo je risanka, v kateri bodo uživali mladi in malo manj mladi.