Naš vsakdanji kruhek

Boštjan se vse bolj zapira vase in celo v gostilno ne zahaja več. Družba za točilnim pultom ga pogreša in prijatelji se sprašujejo, kaj naj storijo. Ibro ima še druge skrbi, saj je njegova žena izgubila službo in je vprašanje, kje in kdaj bo lahko našla novo. Bolj veselo je pri Stari mamci, kjer po trati skačejo mladi zajčki, za kar ima zasluge tudi Cene. Da v pekarni ni vse tako, kot bi moralo biti, sploh ni več skrivnost, s tem je seznanjen tudi župnik, ki pa se utaplja v svojih težavah. Brez kuharice je vedno bolj nesrečen, da brez ženske roke pri hiši ni lahko, pa ugotavlja tudi gospod Marjan. O vsem tem in še o marsičem se ob partiji šaha in steklenici vina Cene in Boštjan zaklepetata globoko v noč.