Za sosedovo mizo

Na zahodni obali Švedske ležijo brezštevilni otočki, ki sta jih morje in zadnja ledena doba skozi tisočletja dodobra obrusila. Tako imenovani skalni grebeni. Ti kopno ščitijo pred mogočnimi valovi. Ljudje so se naselili na teh otočkih v Bohuslänu, ker jim je morje dajalo, kar so potrebovali za življenje. Henrik Wennerberg se preživlja z lovom na lupinarje. Ne izvira iz tradicionalne ribiške družine, toda že od nekdaj ga je vleklo na morje. Osemnajst let že lovi rake, rakovice in jastoge. Vsaj enkrat na teden rake pripravi za ženo in tri otroke. Postreže jih z rezanci, solato ali sirovo pito, ki jo domačini jedo za sladico ali slano kot dodatek k morskim sadežem. Vsako leto ob koncu decembra se Henrik odpravi na lov na švedsko črno zlato – jastoge. Zanj so pomemben vir zaslužka, saj so zelo dragi. Vseeno Henrik ne proda vseh, nekaj jih za praznični obed ob koncu sezone pripravi za svojo družino. Pri tem mu pomaga sestra Helena. Pripravi »äggost«, jajčni sir, značilno bohuslänsko jed.