Ivan Ivo Belec, snemalec

Med drugo svetovno vojno si je mlad fant z Babne Gore kupil svoj prvi fotoaparat. Ivan Ivo Belec takrat še ni slutil, da bo prav ta odločitev zaznamovala njegovo življenje – in zgodovino slovenskega filma. Po vojni je vstopil v svet kinematografije pri podjetju Triglav film. Tam je doživel svoj snemalni krst, nato pa sodeloval pri prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji. V času skromne filmske produkcije ga je pot vodila tudi v Bosno in Hercegovino, kjer si je nabiral dragocene izkušnje in utrjeval pot snemalca. Kot mojster kamere je sodeloval pri prelomnih slovenskih filmih: pri prvem barvnem celovečernem filmu »Srečno, kekec«, pri cinemaskopski uspešnici »Ne joči, Peter« in pri Amadeusu. Obvladal je vse vrste 35-milimetrskih kamer in bil priča tehnološkemu razvoju, ki je zaznamoval domači film. Z direktorji fotografije Ivanom Marinčkom, Rudijem Vaupotičem in Žaretom Tušarjem so soustvarjali podobo časa in tlakovali pot razvoju slovenske vizualne filmske govorice. Po slovesu od filmskega traku je svoje bogato znanje delil s televizijskimi ustvarjalci. Kot mentor in direktor fotografije je vzgojil številne generacije snemalcev. To je zgodba o človeku, ki je stal za kamero, ko se je pisala zgodovina. O skromnem ustvarjalcu, ki je svet videl skozi objektiv – in ga s svetlobo ter gibom zapisal v spomin naroda. Film o življenju, ki je bilo predano podobi.