Cum grano salis (Solinar)

Dokumentarni film avtorja Edvarda Žitnika Solinar prikazuje življenje znamenitih sečoveljskih solinarjev nekoč in danes. Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo tradicionalno znanje in orodje. Preden se začne sezona pridelave soli, imajo veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov. Obnova in čiščenje nasipov in pretočnih poti je namreč sezonsko opravilo. Delo v solinah se začne že v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za petolo, ki jo gojijo v kristalizacijskih bazenih. To je nekaj milimetrov debela skorja biosedimenta alg z minerali. Sicer sluzaste alge postanejo hrapave in čvrste ter delujejo kot biološki filter, ki preprečuje prehajanje neželenih usedlin iz morskega blata v kristale soli. Pridelavo soli na petoli so v Istri vpeljali po postopku, ki se je razširil po severnem Jadranu, iznašli pa so ga v 14. stoletju na Pagu. Danes ga uporabljajo le še v sečoveljskih in strunjanskih solinah. V zadnjih letih so te soline precej propadle. Do 80. let prejšnjega stoletja je na solnih poljih na severnem delu delalo še več kot 60 solinarjev, zadnjih nekaj desetletij pa jih je vedno manj, s čimer se izgublja tudi nematerialna kulturna dediščina, povezana s to obrtjo.