Moje punčke iz papirja

Z univerzalnostjo komedije zgodba spremlja dve različni situaciji odraščanja: prehod iz pubertete v adolescenco in prehod iz sveta podeželja v mesto. Prvi vidik nam omogoča, da skozi oči mladih junakov Tiberia in Giacoma razumemo, da na svetu ne obstajajo le nogometne žoge (v našem primeru žoge za ragbi) in vojaki. Prihaja čas, ko začenjamo sošolke videti čisto drugače in nas prevevajo močna čustva, ki v spominu postanejo nežna in poetična. Drugi vidik je vezan na prehod ob koncu sedemdesetih let iz težkega življenja na kmetijskem podeželju v urbani kontekst, ki se je hitro uveljavljal. Življenje družine Bottacin v delovni provinci severne Italije.