Panoptikum

Sandrov oče se odloči, da bo svoj obstoj posvetil Bogu, in odide v samostan. Introvertirani najstnik v burni družbi postsovjetske Gruzije je tako prikrajšan za temeljne življenjske gotovosti. Sam in zapuščen ostane v svojih formativnih letih, njegova mati dela v tujini, babica pa je prestara, da bi mu nadomestila starša. Sandro se odpravi na vrtoglavo pot samospoznavanja, pri čemer je izpostavljen novemu prijateljstvu z desničarskim radikalcem Lasho, pa tudi priložnosti, da razišče svojo prebujajočo se spolnost.