Alpe-Donava-Jadran

V tokratni oddaji Alpe Donava Jadran: Ponovno odkrivanje lokalne borilne veščine, sabljanja, vodi k preučevanju renesančnih italijanskih knjig in besedil, napisanih v ljudskem jeziku ali izbrani prozi. To je želja obnoviti starodavni dialoga med učiteljem in učencem, strast do urjenja v veščini, z upanjem, da učenec nekoč postane učitelj. Hvar, četrti največji jadranski otok, pogosto imenujemo tudi sončni Hvar zaradi velikega števila sončnih dni v letu. Zato ne preseneča, da tam uspevajo vse sredozemske kulture. Še posebej na Starograjskem polju, ki je od leta 2008 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine, saj njegova občudovanja vredna parcelacija izvira iz antičnih časov. Črpališče Érsekcsanád je staro več kot 125 let in je ključna lokacija za upravljanje s poplavami in celinskimi vodami v regiji Kalocsa-Sárköz na Madžarskem. Danes velja za metuzalema, a prav temu črpališču gre zahvala, da so vode v regiji bolj krotke in je lahko nastala rodovitna zemlja. Les in oblike iz narave kraljujejo v delavnici Dejana Pfeiferja Studio Drevo v Ljubljani. Ročno izdelano pohištvo in tradicionalne tehnike obdelave so zaščitni znak studia, ki pohištvo oblikuje le po naročilu. Navdihi iz narave pa vabijo tudi v umetniško ustvarjanje … Ljudje na invalidskih vozičkih redko obiskujejo gore. Zaplete se že pri izbiri smeri. Tudi če najdejo primerno, jih na poti pogosto čakajo neprijetna presenečenja. Pridružili smo se bavarski planinki, da bi pokazali, kako se je z invalidskim vozičkom mogoče povzpeti na razgledno točko in zakaj lahko tak izlet kljub temu uspe. Pál Rácz je eden najbolj iskanih madžarskih izdelovalcev violin. Njegovo delo je tako odlično, da ga je Italijansko združenje izdelovalcev violin izvolilo za svojega člana. Izdelal je glasbila za znane umetnike, kot sta ruski virtuoz Vadim Repin in Roby Lakatos, ki je prenovil madžarsko romsko glasbo, pri njem pa kupuje tudi koncertni mojster Newyorške filharmonije. Strast do zbiranja starin se rada rodi iz radovednosti, kaj se skriva na babičinem podstrešju. Vsak radovednež sicer ne postane zbiratelj, a Nani Poljanec je svoje mladostne podstrešne najdbe v desetletjih razširil v tri imenitne zbirke, ki zdaj bogatijo kulturno in zgodovinsko podobo Rogaške Slatine.