Lutkovna predstava

Šlemil, čigar žena prodaja na trgu zelenjavo, doma pazi na otroke in sanja o velikem svetu. Sanje bi rad nekega dne uresničil in kot poljski Jud se odpravi v Varšavo. Blince zavije v prtič, naroči najstarejšemu, naj pazi mlajše, in zapusti rodni Hevm. Uživa v potovanju, in ko se pod noč utrudi, povečerja, sezuje škornje, leže k počitku. Skrbno pazi, da so konice obuval obrnjene proti Varšavi, da bo zjutraj vedel nadaljevati pot v pravi smeri. Toda (kaj bi gledališče brez toda) vso zadevo opazuje kovač. Konice škornjev ponoči obrne v drugo smer … Šlemil pride v drugi Hevm, ki je skoraj tak kot tisti, ki ga je zapustil, z eno razliko – da je žena tistega Šlemila, ki je odšel tudi iz drugega Hevma v svet, precej prijaznejša kot njegova … Po vseh peripetijah Šlemil sklene: "Če greš v Hevm, prideš v Hevm in ves svet je en sam Hevm."