Seabiscuit
Seabiscuit
, 2003., ZDA, 141 min.
Pozimi leta 1937 se je Amerika znašla v sedmem letu najhujšega desetletja v svoji zgodovini. Pozimi leta 1937 se je Amerika znašla v sedmem letu najhujšega desetletja v svoji zgodovini. Ekonomija se je porušila do temeljev in milijoni ljudi so bili ob zaposlitev, prihranke, dom. Narodu, ki je svojo smelost črpal iz tipičnega ameriškega prepričanja, da je uspeh dostopen vsakomur, ki je pripravljen delati zanj, je dozdevno neustavljiva revščina odvzela vsako upanje. Najbolj drzne nacije so se polastili brezup, vdanost v usodo in strah. Toda silovito opustošenje je zasejalo rojstvo in vzpon močni
Pozimi leta 1937 se je Amerika znašla v sedmem letu najhujšega desetletja v svoji zgodovini. Pozimi leta 1937 se je Amerika znašla v sedmem letu najhujšega desetletja v svoji zgodovini. Ekonomija se je porušila do temeljev in milijoni ljudi so bili ob zaposlitev, prihranke, dom. Narodu, ki je svojo smelost črpal iz tipičnega ameriškega prepričanja, da je uspeh dostopen vsakomur, ki je pripravljen delati zanj, je dozdevno neustavljiva revščina odvzela vsako upanje. Najbolj drzne nacije so se polastili brezup, vdanost v usodo in strah. Toda silovito opustošenje je zasejalo rojstvo in vzpon močnih novih socialnih gibanj. Najprej je vzbrstela industrija eskapizma. Amerika se je obupano trudila izgubiti v čemerkoli, kar je ponujalo potrjevanje. Kinodvorane na vsakem vogalu so gostile celo po 85 milijonov obiskovalcev na teden, ki so za 25 centov na predstavo požirali neskončno zbirko prešernih mjuziklov in bebavih komedij. Po radiu so kot največje uspešnice predvajali pomirjujoče zgodbice o Osamljenem jezdecu za pravico in idealizirali svet trdne, neodvisne družine.
Zatirani Američani so se v vseh pogledih poistovetili z likom Horatia Algerja, skromnega »slehernika«, ki se je dvignil iz anonimnosti in brezupnosti. Iskali so ga v športih za široke množice, ki so se razvijali z eksplozivno naglico. S ponovno legalizacijo stav pa se ni noben izmed njih razvijal hitreje od dirk polnokrvnih konj. Nujnost je vzpodbudila rast tehnoloških odkritij, ki so ljudem nudila nezaslišan dostop do njihovih junakov. Dotlej vajeni branja dokaj pustih pogrevanj in opisov dogodkov, so zdaj navdušeno sprejeli »žive prizore«, ki so se odvijali pred njihovimi očmi s pomočjo filmskih novic Movietone. Občinstvo, ki je odraščalo ob ilustracijah in nejasnih fotografijah v časnikih, je zdaj prisostvovalo osupljivim posnetkom akcije, ki jih je omogočila in poenostavila izpopolnjena snemalna oprema. Te gibljive slike so bile hitro na voljo, za kar gre zasluga tehniki slikovnega prenosa po žici, ki se je prvič predstavila v reviji Life prav v mesecu, ko so Pollard, Howard in Smith sklenili svoje trajno partnerstvo.