Na drugi strani Preliva pa čez Evropo 16. stoletja veje uničujoč veter fundamentalističnega katolicizma s Filipom II. Španskim na čelu. S podporo papeža in oborožen z inkvizicijo, vojsko in ladjevjem je Filip nenehna grožnja kraljici in deželi. Mračni pobožni kralj je odločen odstraniti protestantsko “krivoverko” s prestola in vrniti Anglijo v naročje katoliške cerkve.
Med pripravami na vojno se Elizabeta trudi najti ravnotežje med kraljevskimi dolžnostmi in nepričakovano ranljivostjo zaradi ljubezni do Raleigha, ki ostaja kraljici prepovedana, saj se je s telesom in dušo zapisala deželi. Zato svoji dvorni dami Bess Throckmorton ukaže, naj se sprijatelji z njim in ga zadrži na dvoru. V drznem in pustolovskem Raleighu kraljica vidi ne le intelektualno in po duhu sorodno dušo, pač pa glasnika neznanih dežel, neraziskanih pokrajin in neskončne svobode. Vendar je Elizabeta prisiljena izbirati med svojo ženskostjo in prestolom.
Elizabetin zvesti svetovalec sir Francis Walsingham še naprej mojstrsko drži v rokah niti na dvoru in ji pomaga utrditi absolutno oblast. S svojo mrežo vohunov Walsingham odkrije morilsko zaroto, ki bi lahko vrgla Elizabeto s prestola. Ko pa odkrije izdajalce, med njimi Elizabetino sestrično Marijo Stuart, nevede usmeri Anglijo na pot uničenja Leta 1998 je v kino prišel drzni film Elizabeta, ki si je kmalu pridobil svetovno slavo, bil nominiran za sedem oskarjev, tudi za najboljši film in najboljšo glavno igralko, dobil pa ga je za masko, ter za 11 nagrad BAFTA, od katerih jih je dobil šest in za šest zlatih globusov, dobila ga je Cate Blanchett. Že med snemanjem tega filma so se pogovarjali o možni trilogiji, saj je Elizabeta vladala skoraj 45 let in njena vladavina je bila tako polna dogodkov, da je zgodbo nemogoče povedati z enim filmom. Pet let po končanem snemanju Elizabete so Michaelu Hirstu (scenaristu prvega filma) in Williamu Nicholsonu naročili, naj začneta pisati scenarij z drugi film. Prvi film pripoveduje zgodbo zgodnjih negotovih let Elizabetine vladavine, ko se je mlada kraljica soočala z neprestanimi grožnjami, izdajami in negotovostjjo.
Elizabeta: Zlata doba se začne 10 let po koncu prvega filma in pokriva sijajno obdobje njene vladavine. Filmarji so se potrudili, da so z masko in scenograqfijo zvesto ujeli življenje v 16. stoletju. Snemali so na lokacijah, ki so vključevali veličastne katedrale, dvorce in parke, ki so že sami po sebi igrali pomembno vlogo v angleški zgodovini. Snemanje se je začelo v Westminstrski katedrali, ki je igrala vlogo španske palače Escorial, nadaljevali v dvorcu markiza Salisburyjskega Hatfield House, ki je igral vlogo zasebnih prostorov Marije Škotske v Chartley Hall, del pa je vskočil kot domovanje sira Walsinghama v Londonu. V normanski cerkvi sv. Bartolomeja v Londonu so posneli obglavljenje Marije Stuart. Winchesterska katedrala je igrala vlogo katedrale sv. Pavla, ki je l. 1666 pogorela. Snemali so tudi v kolidžu St. John v Cambridgu, v okolici Cambridga, v katedrali Ely, v Brean Downu, v katedrali v Wellsu, v ruševinah opatije Wawerley, v Dorney Courtu in v parku Petworth, ter seveda v studijih Shepperton. CATE BLANCHETT (ELIZABETA) Z oskarjem nagrajena avstralska igralka ima bogato gledališko kariero, med njenimi filmskimi vlogami pa so nastopi v filmih Oscar and Lucinda, Elizabeth, Pushing Tin, The Talented Mr. Ripley, The Bandits, The Shipping News, v trilogiji Lord of the Rings, Charlotte Gray, Veronica Guerin, The Aviator in številnih drugih. GEOFFREY RUSH (WALSINGHAM) Uglednega avstralskega igralca z uspešno gledališko kariero smo videli v številnih filmih, med drugim v trilogiji Pirates of the Caribbean, Shine, Shakespeare in Love, Elizabeth, Frida, The Tailor of Panama in drugih. CLIVE OWEN (RALEIGH) Nase je opozoril z nastopi v TV filmih, na velikem platnu pa smo ga videli v filmih Croupier, Close My Eyes, Bent, Gosford Park, Beyond Borders, King Arthur, Sin City, Children of Men in številnih drugih, uspešno pa nastopa tudi v gledališču. ABBIE CORNISH (BESS THROCKMORTON) Mlada avstralska igralka je svetovno javnost nase opozorila v avstralskem filmu Somersault, nastopila pa je tudi v filmih The Monkey’s Mask, Horseplay, One Perfect Day, Candy, A Good Year, opažene pa so bile tudi njene vloge v TV filmih. SHKHAR KAPUR (režija) Kariero je začel kot diplomiran ekonomist na različnih položajih v poslovnih korporacijh. Po nekaj letih je sklenil, da ta svet ni zanj in se je vrnil v Indijo, da bi se podal v filmske vode. Posnel je več indijskih uspešnic, s filmom Bandit Queen pa je nase opozoril svetovno javnost. Po tem uspehu je režiral Elizabeth, The Four Feathers, režira pa tudi gledališke predstave in muzikale.