Trpljenje je skupno vsem ljudem in edini protistrup je ljubezen. Družba posamezniku ne bo v pomoč, je pa ljubezen tista, ki zdravi. In prav ljubezen, ki jo je Dogman prejel od svojih psov, mu bo pomagala. Dogman brez Caleba Landryja Jonesa ne bi bil to, kar je. Za tako zapleten lik je potreben nekdo, ki je zmožen izražati vsa čustva, žalost, želje, moč in kompleksnost lika. Dogman je pretrpel veliko, a kljub temu še vedno ohranil svoje dostojanstvo.