Misija na Mars
MISSION TO MARS
, 2000., ZDA, 109 min.
Čeprav je režiser Brian De Palma znan po eklektičnem stilu in pogostim posvetilom Alfredu Hitchocku, je "Misija na Mars" eden od njegovih filmov, ki gotovo popolnoma pripada main streamu ameriške kinematografije. Vseeno pa je vsak De Palmin film zanimiv zaradi izjemne vizualnosti - tako tudi "Misija na Mars" fascinira s prizori v vesolju, v katerih uporaba specialnih efekatov ni izkoriščena samo zaradi spektakularnosti, ampak bolj za ustvarjanje napetosti. Gary Sinise posebej izstopa v vlogi astronavta, ki je zaradi ženine smrti skoraj izpadel iz posadke...
Piše se leto 2020 in NASA se odloči za še en velik korak v imenu človeštva - za misijo na Mars, ki bi prvič popeljala astronavte na Rdeči planet. Kmalu po uspešnem pristanku na Marsovi površini pa poveljnik odprave, Luke Graham, in njegovi kolegi naletijo na nekaj nenavadnega, bizarnega in srhljivega, ki terja tri človeška življenja, Luka pa prisili na "robinzonsko" izgnanstvo v človeku sovražnem okolju in z bore malo upanja na srečno vrnitev na Zemljo. Uspe mu sicer poslati kriptogramsko sporočilo na rodni planet, preden se začne njegova najbolj mučna in nečloveških tveganj polna nočna mora, odpravi, ki se odloči oditi na reševalno misijo, pa pogoji na potovanju prav tako niso niti najmanj naklonjeni. Če prištejemo še dejstvo, da pot do Marsa traja 6 mesecev, je zelo verjetno, da je Lukova preizkušnja na Rdečem planetu obsojena na neuspeh, reševalna misija pa na bridko razočaranje. Toda pilota Woodyja Blakea (Tim Robbins) in Jima McConnella (Gary Sinise) ter njuna kolega, doktorico Terri Fisher in znanstvenika Phila Ohlmyerja (Jerry O"Connell), žene žgoče upanje na uspeh in radovednost, kaj se je zgodilo s člani prve odprave.
Misija na Mars je izjemna zgodba o astronavtih, ki se (bodo nekoč) soočajo z navidez nepremostljivi težavami na svoji poti, na površju do zdaj neosvojenega planeta pa jih čaka šokantno spoznanje, ki presega najbolj drzno domišljijo.
"Misija na Mars" nadaljuje tradicijo "srečanja tretje vrste", režiserja De Palmo pa, za razliko od Spielberga, ne zanimajo toliko drobni detajli priprav na srečanje, kot motiv samih ljudi v vesolju, izpostavljenih nevarnosti in popolnoma neverujočih v svojo usodo. De Palma je se vedno odmikal od main streama ameriških režiserjev, kar se vidi tudi po velikem številu nizkoproračunskih filmov ("Femme Fatale" je v celoti posnet v Evropi zaradi manjših stroškov). De Palmini filmi so osvajali tudi nagrade Oskar (Untouchables - stranska vloga, glasba), nagrade filmskih festivalov (Katalonija - Femme Fatale) in bili nominirani za mnoge nagrade, kot je Zlati globus (Carrie).