Po besedah glavnega igralca Matthewa McConaugheya ima Tripp povsem praktične razloge, da se ne odseli. Živi po logiki: Zakaj bi popravljal nekaj, kar ni pokvarjeno? Doma živi brezplačno, ima lepo sobo, mama mu pere, kaj bi hotel še lepšega? A ko Tripp spozna Paulo, se njegovo življenje postavi na glavo. Paula je ženska Trippovih sanj. Je pametna, zabavna, nadarjena in lepa. Ne ve pa, da za to obstaja dober razlog. Paula je namreč svetovalka, motivatorka, ki sta jo najela njegova starša, da bi Trippa pripravila do tega, da se končno odseli na svoje. Čeprav se Pauli najprej zdi, da njeno delo ne bo težko, se Tripp izkaže kot trd oreh. Je namreč izobražen, prijeten in družaben fant, ki je poleg tega še milijonkrat bolj čeden od ostalih, s katerimi je doslej imela opravka. Z njim ni prav nič narobe. Dekle se znajde v zadregi. Kako rešiti težavo, če težave pravzaprav sploh ni? Razen tega, da se fant ni pripravljen odseliti, seveda. S situacijo, kakršno opisuje film, se dandanes srečujemo vsepovsod v razvitem svetu. Vse več je odraslih otrok, ki se ne osamosvojijo. S tem fenomenom se že nekaj časa ubadajo številni sociologi in psihologi, film pa se ga je lotil s smešne plati.