Devet

Strast, domišljija, poželenje, ljubezen, umetnost, eleganca, zablode, sanje – za svetovno znanega režiserja v 60-ih letih prejšnjega stoletja Guida Continija je bilo življenje vedno cirkus.

Izjemni režiser Guido se pripravlja na začetek produkcije svojega težko pričakovanega devetega celovečerca Italija. Nenadoma izgubi nadzor tako nad svojim poslovnim, kot tudi ljubezenskim življenjem. Obkrožen z osupljivimi ženskami – zapeljivo ljubimko Carlo, zvesto ženo Luiso, igralsko muzo Claudio, kostumografinjo in zaupnico Lilli, spogledljivo novinarko, prostitutko iz njegovega otroštva in mamo – išče navdih in rešitev iz brezna, v katerega se pogreza. Njegova poželenja, spomini in sanje se zlivajo v dinamično, razsežno glasbeno domišljijo.

Domiselna, večkrat nagrajena broadwayska glasbena senzacija v filmski različici pod režisersko taktirko Roba Marshalla prikazuje krizo srednjih let filmskega umetnika. Na gledaliških odrih je svojo prelomno vlogo odigral v produkciji Another Country. Po vlogi v zgodovinski pustolovščini The Bounty leta 1984 se je naslednje leto dokazal v filmih My Beautiful Laundrette in A Room With a View. Leta 1985 je prevzel glavno vlogo v biografski drami My Left Foot in si priigral svojega prvega oskarja. V gledališča se je vrnil v Hamletu, vendar se je predčasno umaknil in nikoli več ni zaigral v gledališki produkciji. Leta 1992 se je uspešno vrnil v kinematografe, ko je zaigral v romantični pustolovščini The Last of the Mohicans. Leto pozneje smo ga v glavni vlogi lahko videli tudi v romantični drami The Age of Innocence in biografski drami In the Name of the Father, ki mu je prinesla še drugo nominacijo za oskarja. Na vrhu seznama igralcev se je njegovo ime pojavilo tudi pri zgodovinski drami The Crucible in športni drami The Boxer.

Po petletni odsotnosti se je vrnil v filmski svet, in sicer z vlogo v kriminalni drami Gangs of New York. Povratek je bil izjemno uspešen, saj se je še tretjič znašel med oskarjevimi nominiranci. Leta 2005 je zaigral v drami The Ballad of Jack And Rose, ki jo je režirala njegova žena Rebecca Miller, hčerka dramatika Arthurja Millerja. Predlani je znova navdušil tako kritike in občinstvo, tokrat v drami There Will Be Blood.