Zdi se, da zgodnjih jutranjih ur tiste mirne decembrske nedelje ni zmotilo niti kričanje galebov. Ljudje so se prepuščali zasluženemu počitku ali pa so odhajali v cerkev. Matere so pripravljale zajtrke svojim možem in otrokom; mladi pari so uživali toplino in razkošje jutranjega poležavanja, ko ni bilo treba vstati in ko so žarki vzhajajočega sonca oslepili mežikajoče oko in tako podaljšali sladke trenutke dremavice; otroci so se pripravljali, da preživijo šole prost dan v brezskrbni igri in norčavem razpoloženju, do katerega so bili zaradi nedolžnega otroštva še kako upravičeni. Pomirjujoči zvoki lahkotne glasbe so se razlegali iz radijskih sprejemnikov na otoku Oahu v Havajskem otočju. Nekaj minut pred osmo zjutraj pa je zrak prerezalo zlovešče hrumenje neskončne množice letal. Le nekaj trenutkov pozneje je v ušesa vseh v okolici Bisernega zaliva, v katerem so bile na obeh straneh Fordovega otoka v tako imenovani bojni vrsti zasidrane ladje ameriškega vojnega ladjevja, odjeknila prva eksplozija. Sledila ji je druga in nato tretja...