Počasi

Plesalka Elena nekoč sreča tolmača znakovnega jezika Dovydasa. Z njim se počuti prijetno, kot bi se poznala že dolgo – pa vendar vez, ki se splete med njima, ni podobna ničemur, kar je kdaj doživela. V svojem drugem podvigu režiserka Marija Kavtaradze raziskuje teme bližine in intimnosti med osebama v odnosu, ki kljubuje stereotipom, pričakovanjem in preprostim definicijam; to počne z izjemno nežnostjo, rahločutnostjo in razumevanjem do filmskih junakov in njihovih čustev. Film je bil premierno prikazan na tekmovalnem nastopu festivala Sundance, kjer so ga občinstvo in kritiki sprejeli z navdušenjem, prejel pa je tudi nagrado za režijo.