Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana predstavlja:
Jill Magid
Omarica z dokazi
Samostojna razstava
Odprtje razstave: sreda, 19. junij 2013, ob 20. uri
Po disertaciji z naslovom Opazovanje želje (Monitoring Desire) na inštitutu MIT v Bostonu se je Magidova začela ukvarjati s kompleksnimi raziskavami odnosov med nadzorovanjem in voajerizmom, med kontrolo in željo. Njeno delo pogosto vključuje dispozitive nadzorovanja in entitete, ki izvajajo nadzor, kot sta policija in tajna služba. Subjekt nadzora je pogosto njeno lastno telo, ki ga Magidova razgali neosebnemu očesu nadzorne kamere v poskusu doseganja očesa opazovalca. V zgodnjih delih nosi oblačila in obutev, obrobljena z ogledalci, in oblikuje zrcalna orodja, s katerimi je mogoče opaziti stvari, ki jih sicer ni mogoče videti.
V performansu Lobby 7 (1999), ki ga je Jill Magid izvedla v glavnem preddverju MIT, se je polastila tamkajšnjega informacijskega zaslona, tako da je prekinila njegovo vsakodnevno predvajanje s projekcijo raziskovanja lastnega telesa v resničnem času s pomočjo nadzorne kamere v šminki, ki jo je držala v roki. Naravno nadaljevanje tega raziskovanja je delo Nadzorni čevelj (Surveillance Shoe, 2000) – par čevljev z visoko peto, opremljenih z infrardečo nadzorno kamero, ki snema očesu navadno nezaznavne stvari.
V Omarici z dokazi je Jill Magid uporabila Citywatch, liverpoolski zaprti videonadzorni sistem. Njena strategija pridobivanja dostopa je izkoristila izjemo v zakonu, ki predvideva, da so vsi posnetki po 31 dneh izbrisani: če neka oseba vloži prošnjo, v kateri opiše, kdo je, kje je bila in kaj je počela (ter doda fotografijo in deset funtov), mora policija posnetek hraniti v omarici z dokazi naslednjih sedem let. Magidova je takšno prošnjo vložila 31 dni zapored v obliki ljubezenskih pisem in dnevniških vpisov. Navsezadnje se je med njo in agenti Citywatcha razvil odnos. Ti so ji začeli slediti, pri tem pa sta jim bila v pomoč vzorec njenega gibanja in rdeči plašč, ki ga je nosila prav s tem namenom. S čedalje večjo zavestjo o vzajemni navzočnosti pa so se razkrili tudi problemi zaupanja in pasti logike sistema.
Omarico z dokazi tvorijo videoinstalacije posnetkov Citywatcha ter tudi pisna korespondenca in spletna stran, ki omogoča dostop do dela, vsebuje pa tudi določene elemente (denimo elektronsko pošto, ki jo prejme obiskovalec strani in z njo odklene nadaljnje dele spletišča), ki vodijo obiskovalčevo doživetje, tako da se ujema s pripovedjo Magidove.
Umetnica je leta 2007 zapisala: »V neosebnih strukturah iščem intimne odnose. Sistemi, ki jih izbiram, denimo policija, tajna služba, nadzorne kamere in sodno prepoznavanje, delujejo z distance, s širokokotno perspektivo, pri čemer vse izenačijo in izbrišejo posameznika. Iščem možnost mehkobe in intimnosti teh tehnologij, zmotnost njihovega vsevednega gledišča, načinov hranjenja spominov (čeprav se pogosto nehajo spominjati), njihovega ukoreninjenega položaja v družbi (ki je vzrok njihove nevidnosti), njihove avtoritete, njihove navidezne nedotakljivosti, z vsem tem pa tudi možnost njihove reverzibilnosti.«
Omarica z dokazi (Evidence Locker) je del stalne zbirke Whitneyjevega muzeja ameriške umetnosti.
Jill Magid (r. 1973) je diplomirala iz likovne umetnosti na univerzi Cornell v Ithaci v New Yorku. Nato je študirala na inštitutu MIT, kjer je končala magisterij iz vizualnih študij. Od leta 2001 do 2002 je bila gostujoča umetnica na Rijksakademie van beeldende kunsten v Amsterdamu, od leta 2006 do 2007 pa v centru umetnosti in tehnologije Eyebeam v New Yorku. Njeno delo je bilo razstavljeno v galerijah Yvona Lamberta v New Yorku in Parizu, v galeriji Gagosian v New Yorku in v muzeju Tate Modern v Londonu. Njeni performansi in instalacije so bili na ogled v številnih skupinskih razstavah po vsem svetu.
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2013
www.aksioma.org
Umetniški vodja: Janez Janša
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič
Tehnični vodja: Valter Udovičić
Partner: Festival The Influencers
Program zavoda Aksioma podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL- Oddelek za kulturo.
Sponzor: Datacenter d.o.o.
Več o zavodu Aksioma na www.aksioma.org.