Piše: Dragan Antulov
SVETOVNA INVAZIJA: BITKA LOS ANGELES
(BATTLE: LOS ANGELES)
vloge: Aaron Eckhart, Michelle Rodriguez, Bridget Moynahan, Michael Pena, Ramon Rodriguez
scenarij: Christopher Bertolini
režija: Jonathan Liebesman
produkcija: Columbia, ZDA, 2011.
dolžina: 116 '
Kakšen bo zaključek vojn, ki so jih ameriške oborožene sile vodile in jih še vodijo na Bližnjem vzhodu je težko reči, a tista vojna za "srca in misli" Hollywooda se je v zadnjem desetletju zdela povsem izgubljena. Težko je bilo najti tudi eno holivudsko stvaritev v kateri ameriški vojni pohodi niso bili prikazani kot genocid, poceni poskus pridobivanja političnih točk ali pa kot ciničen rop naravnih resursov, sodelujoči pa kot nadrogirani in pijani "white trash" luzerji med katerimi tudi največji idealist postane brezčutna lupina ali pa psihopat, ki uživa v klanju temnopoltih muslimanskih dečkov. Seveda pa se je takoj, ko je Belo hišo zasedel nekdo po holivudsekm okusu, spremenilo tudi stališče do formacij, ki jim ta nekdo poveljuje, zato lahko pričakujemo več filmov v katerih bodo, tako kot v času Reševanja vojaka Ryana, ameriško vojsko slavili kot rešiteljico sveta zraven pa se kopali v ameriškem militarizmu in šovinizmu. Prvi film, ki bi lahko napovedoval takšen novi trend je vojaški SF spektakel Svetovna invazija: Bitka Los Angeles
Zaplet filma postavljenega v neverjetno bližnjo prihodnost - leto 2011 - je dokaj enostaven. Zemljo začnejo zasipati meteorji za katere se kasneje izkaže da so v bistvu vesoljske ladje za prevoz vojske sovražno razpoloženih vesoljcev, ki po vseh pravilih vojaške taktike prvo napadejo strateška pristanišča med katerimi je seveda tudi Los Angeles. Osvajalcem, ki razpolagajo z izjemno uničujočim orožjem se lahko upre le ameriška vojska vključujoč enote marincev iz San Diega. Eno od njih vodi mladi in neizkušeni poročnik Martinez (Rodriguez) kateremu pomaga štabni narednik Nantz (Eckhart), izkušeni veteran pred pokojem kateremu pa njegovi vojaki ne morejo odpustiti smrt tovarišev v Iraku. Enoti je naročeno da iz opustošenega Los Angelesa poskusijo evakuirati civiliste preden bo letalstvo poskušalo z bombami uničiti vesoljsko obrambo.
Tudi gledalcem, ki dokaj neredno spremljajo moderno hollywoodsko produkcijo bo jasno da je Svetovna invazija: Bitka Los Angeles - blago rečeno - neoriginalen film. Zgodba in njeni glavni elementi so tako sposojeni od nešteto filmov o vesoljski invaziji, od Dneva neodvisnosti do Transformerjev, medtem ko "subjektivni" pristop oziroma pozicija "malih ljudi" ujetih v veliki kaos spominja na Cloverfield. Južnoafriški režiser Johathan Liebsman se je pač potrudil da vesoljci in njihova tehnologija malo preveč spominjajo na tiste iz filma District 9, znameniti stvaritvi svojega rojaka Neilla Blomkampa. Po drugi strani pa so človeškim protagonistom privoščili še manj pozornosti - zvedeni so namreč na najenostavejše in to seveda "politično korektne" stereotipe (temnopolti, hispanoameričani, imigranti, ženske). Gledalec za njihovo usodo, za razliko od kolegov v Cameronovih vesoljcih, tudi če bi hotel, ni v stanju skrbeti. Dodatni klišeji so posledica prilagajanja vsebine cenzorskim standardom PG-13 ratinga, vključujoč nadležen običaj, da kljub masovni destrukciji ni prelite krvi ali odletelih udov in pa scenarij, ki kot s čarobnim prstanom čuva ljubke otroke in hišne ljubimce pred kakršno koli zlo usodo
Po drugi strani pa gledalcem, ki od današnjih hollywoodskih filmov ne pričakujejo nič več od kolikor toliko dostojne zabave - in Hollywood se je zadnja leta potrudil da so standardi res nizki - Liebesmanova stvaritev ne bi smela predstavljati velikega razočaranja. Čeprav je v film napumpana ogromna količina denarja za specialne efekte, se le ti ne zdijo sami sebi namen, akcijske scene pa so razburljive in - kolikor je to mogoče - realistične. Liebesman je s poskusom da združi znanstveno fantastični "high concept" s "cinema verite" okusi današnjih vojnih filmov naredil dober posel, hkrati pa je za ispiracijo med drugim izkoristil tudi dokumentarne slike uličnih borb v Iraku. Pa tudi igralska zasedba je, kljub nehvaležnim in lahko pozabljivim vlogam, opravila dober posel. To se nanaša predvsem na s strani Hollywooda nepravično podcenjenega Eckharta, ki želi v vlogi prekaljenega marinca - ne samo s stilom pač pa tudi fizično - ponovno oživiti legendarnega Johhna Waynea. Rezultat vseh teh naporov bo težko šel v anale sedme umetnosti vendar si v primerjavi z večino produkcije, ki prihaja iz sodobnega Hollywooda vseeno zasluži palce gor.
OCENA: 5/10